Vrt in okolica

Živa meja

Zelena barva pomirja in navdihuje, v obliki dreves in grmov pa nas tudi varuje. Krošnje dreves nas varujejo pred močnim soncem, žive meje pa pred hrupom in pogledi. Da pa so žive meje bujne in zdrave, jih moramo redno in pravilno obrezovati. V tokratnem prispevku vam svetujemo kdaj in kako.

Živa meja je naravna ograja, ki prav tako kot vse ostale ograje ščiti pred pogledi, zmanjšuje hrup, zadržuje pline in prah ter povrhu vsega še krasi okolico našega doma. Postavitev žive meje je cenejša v primerjavi z ostalimi ograjami, je pa z vzdrževanjem nekaj več dela. Da je živa meja lepa, jo moramo redno obrezovati, pomembno pa je tudi kdaj in kako, to pa je seveda odvisno tudi od sorte in naših želja po višini in širini žive meje.

Za strižene žive meje se najpogosteje uporabljajo drevesne vrste. Med iglavci na primer cipresa in tisa, med zimzelenimi listavci lovorikovec, kalina, češmin in pušpan, med listopadnimi sortami pa gaber in bukev

 

KAKO POSADIMO ŽIVO MEJO?

Listavce sadimo od oktobra pa vse do prve zmrzali, iglavce pa avgusta in septembra. Sadike posadimo v ravni vrsti, v razdalji od 30 cm do 60 cm. Če želimo ustvariti gostejšo živo mejo, pa sadike postavimo cikcak v dveh vrstah. Razdalja med sadikami v eni vrsti naj bo 90 cm, razdalja med sadikami v dveh vrstah pa približno 45 cm (primer na sliki). 

 

 

KAKO OBREZUJEMO ŽIVO MEJO?

Vse žive meje je treba redno obrezovati, da vzpodbudimo rast in da grmovje ohranja želeno obliko. Nižje žive meje lahko oblikujemo tako, da imajo stranice ravne; višje žive meje pa je najmodreje striči v obliki trapeza. Če je živa meja na vrhu prisekana, je poleti bolje osvetljena in zato lepše raste, pozimi pa je manjša verjetnost, da bi jo sneg poškodoval. 

 

Listnate žive meje rastejo hitreje, zato jih je treba obrezovati dvakrat ali kar trikrat letno; iglaste žive meje pa lahko obrezujemo le enkrat letno. Obrezujemo jih z ročnimi ali električnimi škarjami, za večjo natančnost pa si lahko pomagamo z vrvico, ki nam služi kot merilo. Če obrezujete na višini pa ne pozabite tudi na varno lestev.

 

 

KDAJ IN KOLIKOKRAT MORAMO OBREZOVATI ŽIVO MEJO?

  • Cipresa – obrezujemo trikrat letno, od sredine aprila do konca avgusta
  • Tisa – obrezujemo do dvakrat na leto, poleti in/ali jeseni
  • Lovorikovec – obrezujemo konec junija (raje z ročnimi škarjami, da ne poškodujemo lepih listov)
  • Kalin – obrezujemo trikrat letno, dvakrat poleti in če je potrebno še enkrat konec februarja
  • Češmin – obrezujemo enkrat poleti
  • Pušpan – obrezujemo dvakrat ali trikrat letno, v rastni dobi
  • Gaber – obrezujemo do dvakrat letno, pozno poleti
  • Bukev – obrezujemo dvakrat letno, sredi poletja in po potrebi, v poznem zimskem času

  

 

NA KAJ MORAMO BITI ŠE POSEBEJ POZORNI?

  • Živih mej ne smemo pristriči za več kot tretjino. Če bi odstranili več kot tretjino žive meje se lahko zgodi, da se vrh ne bo več obrasel ali pa bo grm propadel.
  • Zavedati se je treba, da iz golih vej ne bodo več zrasli poganjki, zato je potrebno paziti, da ne obrežemo do do golih vej in tako ne skazimo podobe žive meje.
  • Če listnatih živih mej ne obrezujemo redno, se lahko zgodi, da vejice olesenijo in tako lahko izgubimo lepo obliko, bujno zelene liste pa nadomesti rjava barva.
  • Ne smemo pozabiti na odstranjevanje plevela. Če le ta sega visoko v živo mejo, lahko zasenči notranje veje in če veje ne dobijo zadostne svetlobe, ogolijo in se nikoli več ne obrastejo. 

 

Če strižene žive meje niso po vašem okusu in so vam ljubše prosto rastoče, lahko posežete tudi po drugih sortah grmovnic, kot sta forzicija in španski bezeg. Le te bodo skozi pomlad vašo okolico krasile tudi z lepimi cvetovi, nekatere celo z dišečimi vonji.