Vrt brez prekopavanja in plevelov z Jernejo Jošar

Ozrimo se v naravo, oponašajmo jo in ohranimo njeno ravnovesje. Če se odločimo za vrtnarjenje brez prekopavanja, bomo pridelku omogočili odlične pogoje za rast in si za piko na i olajšali delo.

Pri mnogih vrtičkarjih je še vedno prvo spomladansko opravilo težaško vihtenje lopate. Ali je res potrebno? Sama že 25 let ne prekopavam. Če se ozremo v naravo in skušamo njeno delovanje oponašati in ga čim bolj prenesti v naše vrtove, prekopavanje odpade. Odpade še marsikaj nepotrebnega, škodljivega. Oprimemo pa se drugih vzorcev, bolj logičnih, bolj prijaznih, bolj enostavnih. Vzorcev, ki delujejo v naravi.

ČUDEŽNI PODZEMNI SVET

Ste se kdaj vprašali, kako lahko drevje in podrast v gozdu živi, brez da bi tam kdo tla rahljal, prekopaval, dodajal hranila, zalival, plel? Odgovor se skriva v pestrosti. Pestrosti nad zemljo, vrstah rastlin in živali, ki živijo v pisani družbi, v sožitju ter pestrosti v zemlji. Slednje je našim očem skrito, pa vendar se tam dogaja vse, kar vpliva na bogatost, rodovitnost in zdravje tal, ter rast in zdravje rastlin. Poleg večjih živali so tla dom milijardam mikroskopsko majhnih organizmov, glivam, bakterijam in ostalim. Določene bakterije živijo na koreninah rastlin iz družine metuljnic. Imajo to sposobnost, da vežejo dušik iz zraka in z njim preskrbujejo rastline gostiteljice, te pa jim v zameno dajejo sladkorje. Tudi glive se grejo sožitje z rastlinami. Prav tako pritrjene na korenine rastlin s svojimi hifami povečajo njihov koreninski sistem. Zato so rastline močnejše, vitalnejše, bolj zdrave. Mikoriza pravimo temu sožitju. In to je samo drobec čudežev, ki jih ustvarja mikro svet v tleh. Ti se pogovarjajo med seboj, se obveščajo o prisotnosti škodljivih bakterij, se jim zoperstavljajo, preskrbijo rastlini ravno tisti element, ki ji primanjkuje...skratka v podzemlju vlada prava internetna povezava!

ZAKAJ TAL NE PREKOPAVAM

Ko zapičimo ostro lopato (ali frezo ali plug) v prst in jo obrnemo, močno posežemo v življenjski prostor organizmov v tleh. Obrnemo ga na glavo, premešamo različne plasti, uničimo življenjski prostor živalim, ki živijo v tleh. Tla v globini rezila postanejo z leti obračanj neprepustna, korenine ne morejo skozi trdo plast. Velika podzemna tovarna humusa je uničena. Sožitja so uničena. Ravnovesje med škodljivimi in koristnimi mikroorganizmi je porušeno. Tla so posledično manj rodovitna, bolj zbita, slabo zadržujejo vodo, ali pa le ta preveč hitro odteka.

Čudežni podzemni svet se s človekovimi posegi, kot so prekopavanje, oranje, tlačenje, uporaba kemičnih gnojil in fitofarmecevtskih sredstev, uničuje. Na kratki rok skuša človek prav s temi ukrepi in dodatki dobiti več. Dolgoročno pa osiromašuje prst, uničuje pestrost, ruši ravnovesje.

KAKO PRAVILNO RAVNAMO S TLEMI

Da bodo tla rahla, bogata s humusom, zdrava in polna organizmov, ravnamo z njimi skrbno.

Najprej uredimo vrt tako, da bodo gredice stalne, potke med njimi pa dovolj široke. Gredice naj ne presežejo širine 1,2 m, da lahko brez stopanja na njih sežemo do sredine.
Ne hodimo po gredah, saj s tem tlačimo in zbijamo tla.
Tla obdelujemo, ko so pogojih za to. Vsak poseg v premokra ali presuha tla uničuje strukturo tal.
Tal ne prekopavamo - obračamo, temveč jih rahljamo. Lopate zamenjamo za vile.
Poskrbimo, da tla nikoli niso gola – zastiramo.
Dodajamo kompost, saj dobro pripravljen kompost v sebi nosi bogat spekter mikroorganizmov, ki poskrbijo za rodovitnost tal in zdravje rastlin.
Sejemo pokrovne rastline za zeleno gnojenje, ki rahljajo tla, zastirajo – ščitijo tla, in jih bogatijo z organsko maso, ki je hrana organizmom.

O ZASTIRKI

V naravi niso tla nikjer gola. Tudi na našem vrtu prazne vrzeli med mladimi sadikami kaj hitro porastejo rastline. Pravimo jim pleveli. Te rastline zaščitijo gola tla pred žgočim soncem, ki jih izsušuje, pred močnimi padavinami, ki jih zbijajo, pred vetrom, ki jih odnaša. Da se pleveli ne razrastejo, gola tla pokrijemo z eno od organskih zastirk. Lahko uporabimo slamo, seno, posušeno travo z zelenice, listje, miskant, kompost.

Z zastirko ščitimo tla pred soncem, vetrom, dežjem. Tla ohranjamo na ta način vlažna, ostajajo rahla, hkrati pa preprečimo še rast plevela.

KAKO PRIPRAVIMO TLA SPLOMLADI

Najprej z vilami tla dobro zrahljamo. Vile zapikujemo ped za pedjo tako globoko, kakor so dolgi rogovi in zemljo le malo privzdignemo. Ne obračamo! Ni potrebno, da ste preveč čistunski na svojem vrtu in pustite ostanke rastlin na gredah. Ti so hrana za organizme. Odstranite le obolele dele rastlin. Po zrahljani površini potresite kompost. Če nimate doma pridelanega, si še letos uredite kompostnik in začnete kompostirati rastlinski material. Kupljen kompost naj bo ekološki! Po setvi in sajenju prazne prostore med sadikami in med posejanimi vrsticami položimo zastirko.