Vrt in okolica

Visoke grede z Jernejo Jošar

Visoke imajo veliko več prednosti kot slabosti. Povrhu vsega, pa omogočajo vrtnarjenje in samooskrbo tudi vsem, ki morda nimajo vrta. Tudi na nerodovitnih tleh, terasah in balkonih si jih lahko omislite. Jerneja Jošar, univ. dipl. ing. agronomije, je z nami delila koristne nasvete o visokih gredah: 

  • kam jih postaviti,
  • kako jih izdelati,
  • kako jih napolniti,
  • kako skrbeti zanje.

VISOKE GREDE

Ne dolgo nazaj so postale nadvse popularne, lahko bi se reklo prava modna muha. Ker imajo visoke grede mnogo pozitivnih lastnosti, niso ostale muha enodnevnica. Mnogim, ki želijo gojiti zelenjavo, pa nimajo pravih pogojev, so pravzaprav postale edina izbira.

Tudi sama sem pred leti postavila tri malo večje grede iz enega razloga – argentinske doge z imenom Bandido, ki se je rad sprehajal po vrtu in seveda tu in tam tudi dvignil nogo. Naredili smo jih sami iz lesenih desk, veje in listje sem nabrala na vrtu, dokupila sem ekološki kompost, zemljo naročila. No, slednje se ni ravno dobro obneslo, ker sem zaupala in nisem pred naročilom preverila kakovost zemlje. Dobila sem mrtvico. Če nimate veliko gred, je bolje, da kupite v vreče pakiran kakovosten substrat.

 


DOBRE LASTNOSTI VISOKIH GRED

  • Organski material, ki smo ga naložili na dno razpada, nastaja humus. Ob razpadanju materiala se dviga temperatura, tla so bolj topla, s setvami pričnemo spomladi prej.
  • Sonce segreva stranice grede, zato je prst spomladi hitreje ogreta, s setvami lahko začnemo prej.
  • Z gredo nimamo nobenega dodatnega dela, ne prekopavanja, ne gnojenja. Če bomo redno dodajali zastirko, bodo tla ostajala prhka, spodnje plasti materiala pa se bodo počasi spreminjale v humus (kar naj bi zadoščalo za šest let);
  • Rastline lahko gojimo tudi na predelih, kjer so tla neprimerna (zastrupljena, zbita, mokra) ali tam, kje sploh ni zemlje (beton, tlakovci, asfalt...).
  • Ni se nam potrebno sklanjati, kar je še posebej ugodno za vse, ki imajo težave s križem.
  • Vrtnarijo lahko tudi invalidi na vozičkih. Za ta namen obstajajo dodatno opemljene grede.
  • Za zelenjavni vrt se odločajo tudi tisti, ki jim videz »običajnega« zelenjavnega vrta ni mikaven.

  

SLABE STRANI VISOKIH GRED

  • Visoki stroški ogrodja in polnilnega materiala, če moramo oboje kupiti.
  • Vsako leto je potrebno dodati prst, saj spodnji material prepereva in se poseda.
  • V vročih poletjih in nepravilnem zalivanju se prst hitreje izsuši, saj sonce, ki poleti močno pripeka z vseh strani, še dodatno izsušuje grede. Na splošno se ravno zaradi tega slabše obnesejo v mediteranskem podnebju.
  • Zalivanje z zalivalko je oteženo.
  • Prekinjen je stik z rodovitno matično prstjo – Zemljo.

IZDELAVA VISOKIH GRED

Na trgu je kar nekaj ponudnikov čudovitih lesenih visokih gred. Če pa ste vešči ročnih spretnosti, pa jih naredite sami. Izberite kvaliteten les, najbolje macesen ali hrast, deske pa naj so debele vsaj 2 cm, bolje več. Dolžina gred je sicer lahko poljubna, vendar je nekje priporočljiva do 2 m. Tudi široka naj ne bo več kot 1,2 m, da boste z lahkoto dosegli sredino grede. Višino prilagodite svoji velikosti, tako da vam bodo segale do pasu. Les iz obeh strani zaščitite z lanenim oljem. Nekateri na notranjo stran pripnejo mehurjasto plastiko, ki preprečuje vlaženje lesa iz notranje strani. Na dno umestite mrežo, ki bo preprečila dostop voluharu.

Za visoke grede lahko uporabite tudi stare zidake, ali ogrodje prepletetne iz leskovih vej.

 


KAM POSTAVITI GREDE

Grede previdno umestite v prostor, da ne bodo videti kot nametani zaboji sredi zelenice. Obsadite jih z jagodičevjem, cvetočimi trajnicami, uredite tudi lepe potke.

  


POLNJENJE GREDE

Ko postavite okvir na stalno mesto, najprej poskrbite za drenažo. Na dno navzkrižno položite nekaj debelih vej. Nanje naložite tanjše veje in vejice, ki jih ob nalaganju nekajkrat pohodite. S tem preprečimo drastično sesedanje vsebine grede že v tekočem letu. Drenažni sloj naj odebel 50 cm. Če ste pred umestitvijo grede odstranili travno rušo, jo sedaj obrnjeno s travo navzdol naložite po vejah. Sledi 20 cm debel sloj pokošene trave, vrtnih odpadkov, ki bi sicer romali na kompost, listje...Nato sledita sloj komposta (vsaj 15 cm) in sloj prsti (20 cm).

Če nimate lastnega komposta, kupite ekološkega. Tudi kvalitetno prst dobite v trgovini. Naj bo to ekološko certificiran substrat, ki dejansko vsebuje prst, humus in ne samo šote, ter je razkužen, to pomeni, da v njem ni morebitnih škodljivcev in bolezni ter plevelov. Kakovost in cena gresta z roko v roko. Če boste naredili dobro osnovo, kasneje ne bo težav, prst bo rodovitna, živa, rastline zdrave in krepke.

Čisto na koncu vse skupaj pokrijte z organsko zastirko, ki je lahko slama, seno, listje. Ta bo zaščitila prst pred zunanjimi dejavniki.

 


OSKRBA VISOKE GREDE

Organski material v gredi trohni, razpada, iz njega nastaja tudi humus, zato se bo vsako leto vsebina malo posedla. Dodajte mešanico komposta in prsti. Redno, preko celega leta obnavljajte organsko zastirko. Les vsako leto ponovno premažite z lanenim oljem.