Visoke grede

V času, ko vse prepogosto poslušamo novice o gensko spremenjeni zelenjavi, pretirano škropljenih pridelkih in še druge nič kaj vzpodbudne novice o povrtninah in sadju, ki se znajde na policah trgovin, se vse raje odločamo za samooskrbo. Ker pa niso vsaka tla primerna za pridelavo in ker vsakdo nima vrta, se vse več ljudi odloča za visoke grede. Visoko gredo imate lahko na vrtu, na terasi ali balkonu, poleg tega pa ima še veliko drugih prednosti.

Prednosti visoke grede:

Ne potrebujemo vrta, lahko jo postavimo tudi na terasi stanovanja.
Ko prekopavamo gredico in sadimo ter pobiramo pridelke, se nam ni treba sklanjati.
V visokih gredah je veliko organske mase, zato je zemlja kvalitetnejša in pridelki dobro uspevajo.
Razpadanje organskih snovi v visoki gredi povzroči segrevanje, kar podaljša pridelovalno sezono. Vrtnine tako lahko spomladi sadimo precej zgodaj.
Ker se tla v visokih gredah hitreje ogrejejo, pospešijo kaljenje semen in ukoreninjanje presajenih sadik.

Kam postavimo visoko gredo:

Visoko gredo postavimo na sončno, a zavetrno mesto.
Usmeritev grede naj bo S-J ali ob rob stene.

Kaj potrebujemo za izdelavo visoke grede:

Lesne deske
Lesene količke za vogalnike
Laneno, tungovo ali drugo naravno olje
Pocinkana mreža proti voluharjem
Volneni filc
Čepasta folija
Vijaki
Vrtalnik

Tla, kamor bomo postavili visoko gredo utrdimo (v kolikor gre za zemljo, na terasah to seveda ni potrebno). Deske in vogalnike naoljimo z lanenim, tungovim ali drugim naravnim oljem, nato pa jih zbijemo ali privijačimo skupaj. Na dno lesenega ogrodja namestimo pocinkano mrežo proti voluharjem, čez pa volneni filc. Stranice grede na koncu oblečemo še v čepasto folijo in visoka greda je nared. Nato vanjo plasteh vnesemo dračje, veje, kompost, zemljo...

Kako pripravimo zemljo v visoki gredi (po plasteh):

Veje in dračje ter listje za zapolnitev rež med vejami.
Nedozorel kompost
Travna ruša in zdravo listje
Papir in karton (le ta, ko razpada, privablja deževnike, deževniki pa rahljajo zemljo)
Kompost
Vrtna prst

Načinov plastenja je več in se med seboj nekoliko razlikujejo. Nekateri na primer namesto travne ruše in listja dajo slamo, spet drugi ne umestijo papirja in kartona.

Kaj in kako sadimo v visoke grede:

V visokih gredah lahko pridelujemo skoraj karkoli – zelenjavo, zelišča, sadje, cvetje. V eno gredo lahko posadite le en pridelek, lahko pa posadite različne pridelke, pri čemer sledite principu »dobrega soseda«.

Februarja in marca v visoko gredo lahko posadimo prve vrtnine. Solata in redkvica sta odlični sosedi in prvi primerni za sajenje. Redkvice so hitro rastoč pridelek, in iz zemlje jo lahko izpulimo že kakšen mesec po setvi. To pa dobro vpliva na rast solate, saj zemljo s tem sproti rahljamo.

Prav tako je marec idealen čas za sajenje česna, čebule, korenčka, blitve, petršilja, rukole, vodne kreše…

Vedno pa je dobro slediti sistemu kombiniranja hitro in počasi rastočih sadik.

Maja lahko v visoko gredo posadimo paradižnik. Najbolje se mu godi v družbi zelišč, kot so bazilika, koper in žajbelj, vmes pa lahko posadimo tudi berivko ali redkvico. Gredice lahko popestrimo tudi z ognjičem in kapucinkami. Ta dva bosta gredo polepšala, obenem pa bosta preganjala nekatere škodljivce. Najbolje ju je posaditi na rob, jeseni pa na njuno mesto posadite motovilec in špinačo. V maju lahko sadite tudi bučke in buče, jajčevce, kumare, fižol, grah…

Dobro je vedeti

Pri sajenju v viseči gredi se na splošno vedno držimo nečela, da visoko rasle rastlin posadimo v sredo grede, ob rob pa plazeče vrtnine.

Ko pridelek poberemo, pazimo, da ne pustimo praznega prostora, marveč ga nadomestimo z novim.

Prav tako pazimo, da višje rastline ne mečejo sence na manjše in da imajo vse rastline dovolj prostora in svetlobe za rast.

Visoke grede je potrebno prekriti tudi z zastirko. Za zastirko vam lahko služi pokošena trava, posušeno listje, slama, lubje ali kamenje. Pomembno je, da z zastirko ne pokrijemo sadike oz. stebel rastlin; dobro je, da je cca. 5 cm. razdalje od stebla. Zastirka bo imela kar nekaj pozitivnih učinkov na vašo gredo: