Vrt in okolica

Tina Jemec: Otroško igrišče na vrtu

Imate doma male nadobudneže, katerim, bi radi namenili kotiček na vrtu, da lahko v miru popijete kavo na terasi? V nadaljevanju si lahko preberete nekaj nasvetov univ.dipl.inž. krajinske arhitekture Tine Jemec, na kaj biti pozorni pri ustvarjanju otroškega igrišča.

Znano je, da se otroci lahko igrajo povsod, če za to najdejo ustrezno spodbudo ali prostor. To je lahko degradirano območje, kotiček med stavbami, naravno okolje, zlasti gozdovi, obala ob morju in celo pločniki, ali ceste. Vendar so to omejene možnosti, ki pa so zelo dobrodošle, saj igra v takih okoljih spodbuja raziskovanje in ustvarjalnega duha otrok. Otroci vrtu prinesejo življenje, prav tako pa se v njem lahko naučijo osnov življenja in urijo svojo motoriko.

Pri načrtovanju otroškega igrišča moramo upoštevati, da ga prilagodimo različni starosti, saj otroci še prehitro prerastejo igrala, ali pa jim ta postanejo dolgočasna. Prav tako je potrebno upoštevati, kaj se bo z igriščem zgodilo, ko ga otroci ne bodo več potrebovali. Vse dileme lahko razrešimo, če uporabimo kanček domišljije.
Igrišče moramo zasnovati tako, da izpolnimo otroške potrebe po čimbolj raznovrstnih dejavnostih, pri čemer otroci spoznavajo taktilne in prostorske značilnosti okolja. Zaželeno je premagovanje ovir, saj na ta način izgubijo strah pred višino in zaprtimi prostori. Pomembna je ergonomija igral, varnost in prilagoditev telesnih zmogljivosti raznih starostnih stopenj. Zaželeno je upoštevanje dejavnikov, ki spodbujajo igro, vlogo oblike, barve, teksture, otipnih značilnosti gradiva.


PROSTOR

Pri prostoru za igro je pomembno, da je odprt prostor, saj ga otroci izkoristijo za igro z žogo, tek in spontane igre. Starši imajo tako tudi večji nadzor nad otrokom. Pomembno je, da je prostor tudi skrivnosten, razgiban, kamor se lahko skrijejo in raziskujejo. Potke so lahko zavite med grmički, ob katerih se pojavijo skriti kotički za počitek in raziskovanje. Obožujejo tudi krožne poti, po katerih se lovijo in vozijo s kolesom.

Poleg igre in raziskovanja, pa lahko prostor oblikujemo tako, da se otroci v njem lahko čim več naučijo in urijo svojo motoriko. Lahko jim postavimo njihov zelenjavni vrt, na katerem sami posadijo jagode in maline in jih ves čas zalivajo, kasneje pa lahko tudi pojejo. Damo jim pripomočke za pometanje, grabljenje in košnjo, pri čemer se skozi igro naučijo delovnih spretnosti, hkrati pa jim damo občutek odraslosti, samostojnosti.

Najbolj primerna površina je trava, saj je mehka, v poletnih mesecih hladi ozračje, hkrati pa oblaži vsak padec. Priporočljivo je, da je trava pohodna, saj jo z igro lahko hitro poškodujejo. Poleg trave pa je priporočljiva kombinacija peska, sekancev, tartana, tlakovanih površin, saj je prehod iz enega tlaka v naslednjega še kako izziv, vsaj v začetnih letih. Pri izbiri tlaka moramo imeti v mislih, da se materiali segrevajo in ohlajajo, prav tako je pomembno vzdrževanje in nadaljnja uporaba. Tlakovano površino, ki jo otroci uporabljajo za igro z žogo, lahko nekoč nadomestimo za postavitev ležalnikov, ali pa prenosnega žara. Vendar je priporočljivo, da si takšne stvari zamislimo že na samem začetku in tako izberemo pravo razmerje kombinacije materialov.

 


IZBIRA IGRAL

Pri izbiri igral smo lahko klasični z gugalnico, toboganom, peskovnikom. Lahko pa igrala na zanimiv način integriramo v prostor, kar pomeni, da uporabimo čim več naravnih materialov, ki se med seboj povezujejo. Po zaviti potki lahko postavimo gugalnico, ob kateri z vrvjo splezate na hišico na drevesu in se iz nje po toboganu spustijo v peskovnik mivke. Ustvarite zunanjo kuhinjo, v kateri lahko z rastlinami ali pa nabranimi sadeži v okolici, uporabijo domišljijo in pripravljajo zvarke. Lahko postavite poglobljeni trampolin, kateri vizualno ne kvari prostora, hkrati pa lahko otrok skače po njem ali pa sedi na njem že v spomladanskih mesecih, ko morda, še ni tako toplo. Luknjo, ki nastane v notranjosti, lahko kasneje uporabite za ognjišče. Pokriti peskovnik lahko uporabite za mizico, kjer imajo malico ali pa kot ustvarjalno površino, po katerem lahko rišejo in barvajo, brez, da bi jih omejevali z listom. Peskovnik kasneje lahko spremenite v kompostnik, ribnik ali pa zelenjavno gredico, skalnjak. Igrala na tak način prilagajate starosti otroka in jim postopoma date namembnost igre, lahko pa mu namembnost spremenite, ko za otroka igralo ne postane več izziv.

 


VARNOST

Poleg vseh igral in materialov, pa je najbolj pomembna varnost. Pomembno je, da je igrišče zavarovano z ograjo, da vam otrok ne more nikamor pobegniti ali pasti in ga imate lahko na daljši distanci. Izogibati se morate ostrim robovom, drsečim površinam, nezaščiteni višinski razliki in odprti vodni površini. Pri izbiri rastlin moramo biti pozorni, da niso strupene ali pa bodičaste in ostre, kjer se lahko z njimi poškodujemo. Številne rastline so tudi dom in hrana za živali, zato jih moramo dati na zadostno razdaljo, da ne pride do neprijetnih pikov in ugrizov.


RASTLINSKI IZBOR

Če želimo igrišče čim bolj vkomponirati v prostor to naredimo z izborom naravnih materialov, lahko pa ga naredimo skrivnostnega in ga zasadimo. Pri tem je priporočljivo, da je zasaditev kompleksna in uporabimo različne čute, kot so vonj, tekstura in barva rastline. Pri sami zasaditvi moramo paziti, da ne posega vegetacija v igralni prostor, ker lahko hitro pride do poškodb.
Nekaj cvetočih rastlin, ki privabljajo metulje, dišijo, ali pa so prijetne na otip:

  • Asclepias tuberosa – Gomoljasta svinica, Fragaria vesca,
  • Fragaria × ananassa – Jagoda,
  • Helichrysum italicum – Laški smilj,
  • Hordeum vulgare – Ječmen,
  • Lathyrus odoratus – Dišeči grahor,
  • Matricaria chamomilla – prava kamilica,
  • Melissa officinalis – Melisa,
  • Vaccinium corymbosum – Ameriška borovnica,
  • Spiraea vanhouttei – Vanhutijeva medvejka

Nekaj drevesnih vrst, ki so primerna za otroško igrišče, kar pomeni, da niso strupene in da nimajo preveč krhkih vej:

  • Fraxinus americana – Ameriški jesen,
  • Sophora japonica – Japonska sofora,
  • Carpinus betulus – Navadni gaber,
  • Euonymus alatus – Krilata trdoleska,
  • Liquidambar styraciflua – Ameriški ambrovec,
  • Cornus kousa - Japonski dren,
  • Cercidiphyllum - Japonicum,
  • cercidifil, Quercus sp. – Hrast,
  • Fraxinus ornus - Mali jesen,
  • Pyrus communis – Hruška.


Članek je napisala univ.dipl.inž. krajinske arhitekture Tine Jemec, ki obožuje naravo, oblikovanje narave in reševanje problemov, ki se pojavijo v njej. Njeni nasveti na temo urejanja okolice doma bodo v pomladnih mesecih stalnica SAMove Baze znanja.