Imate vrstno hišo z malo zelenice in ne veste, kako čim bolje izkoristiti prostor? Ali pa imate pogled skozi okno na vrt in si želite, da bi bil razgled ves čas lep, ne samo poleti? V nadaljevanju si lahko preberete nasvete univ.dipl.inž. krajinske arhitekture Tine Jemec, kako oblikovati atrijski vrt.
Atrijski vrt je majhna zelena površina, ki je z vseh strani obdana s stenami sosednjih hiš ali pa ograjo. Ustvarja intimnost in varnost v prostoru, ki mu lahko rečemo tudi dnevna soba na prostem. Atrijski vrt je velik vsaj 30 m2 in je največkrat kvadratne oblike. Priporočljivo je, da je vsaj del vrta osvetljen z dnevno svetlobo, saj bomo tako na toplem vrtu lahko preživeli več časa v letu, hkrati pa imeli večji nabor rastlin za zasaditev.
Čeprav je atrijski vrt zelo majhen, ne pomeni, da pri oblikovanju ne moremo biti ustvarjalni. Pri načrtovanju lahko izkoristimo vse površine – tako tla kot tudi stene in ograjo. Na stene lahko obesimo korita in vanje posadimo trajnice ali zelišča, ob ograji pa posadimo vzpenjavke. Poleg terase, ki jo postavimo ob hišo, je smiselno, da oblikujemo gredice ob robu vrta in na ta način dobimo zeleno ploskev na sredini, ki nam odpre prostor. Pri izbiri travne mešanice izberemo sorte, ki so odporne proti tlačenju, saj majhno zeleno površino večkrat prečkamo kar po sredini, in ne po tlakovani poti. Zelo pomembno je tudi odvodnjavanje. Poskrbeti moramo, da deževnica nemoteno odteče, zato naj bodo tla nagnjena v smeri odvodnega kanala.
SVETLOBA
Zelo velik dejavnik pri atrijskem vrtu je svetloba. Zaradi sosednjih hiš in ograje se svetloba na atrijskem vrtu čez dan zelo spreminja. Pri tem moramo biti pozorni, da izbiramo rastline, ki so tako sončne kot senčne. Na južni strani, na kateri je ponavadi tudi vrt, je največ sonca in toplote. Na vzhodni in zahodni strani uporabimo rastline za polsenčno rastišče, kamor pride tudi manj toplote. Na severni strani je najmanj sončne svetlobe in je hladnejše rastišče. Pomanjkanje sončne svetlobe se pokaže pri rastlinah, pri katerih se pojavijo naslednje lastnosti:
rast se ustavi ali pa rastline rastejo ekstremno počasi,
novi poganjki so nenadno dolgi in tenki,
novi listi so manjši od obstoječih,
rastline lahko dobijo lišaje ali pa listi spremenijo barvo.
Na sončna mestasadimo mesnate rastline z bodicami ali brez njih in rastline s sivimi manjšimi listi, ki so velikokrat pokriti z dlačicami. Najprimernejše so mešane zasaditve, saj se rastline med seboj podpirajo in zakrivajo.
Polsenčna lega ima podnevi vsaj nekaj ur direktnega sonca. Tiste rastline, ki so velike ljubiteljice sonca, bodo tukaj malo manj cvetele, a bodo vseeno bujne. Listnate rastline pa bodo tukaj pokazale svoj popolni potencial rasti.
Rastline sadimo na gredice in pri tem upoštevamo, da višje rastline sadimo zadaj. Ker imamo v ozadju gredice ponavadi zid ali ograjo, ki jo želimo zakriti, velikost stopnjujemo. Čisto spredaj sadimo pokrovnice, potem trajnice, nato male grmovnice, zadaj pa lahko plezalke ali drevje v »špalirju«.Drevesa na atrijskem vrtu ne smejo biti previsoka in ne smejo imeti preširoke krošnje, saj s tem povzročijo dodatno senco na vrtu, ki si je ne želimo.
Če se rastlina razlikuje po velikosti, se seveda razlikuje tudi po koreninski grudi oziroma sadilni jami. Ker je vrt majhen in zasaditvene kombinacije največkrat izbiramo zelo skupaj, je pomembno, kako skupaj jih saditi.
Pri sajenju trajnic je pomembno, da so vse enako odmaknjene. Sadiko nastavimo na njihovo rastno globino. Ne sme biti pregloboko, ker s tem potrebuje veliko več moči, da pride iz zemlje, prav tako ne sme biti preplitko, saj je s tem koreninski sistem veliko bolj izpostavljen in ga lahko hitreje poškodujemo. Na obstoječ teren damo 40 cm kakovostne zemlje. Okoli rastlin lahko damo zastirko, kot so lubje, filc, kamenčki in sekanci. Pomembno je, da je vsaka zastirka od korena rastline odmaknjena vsaj 3 cm, da damo rastlini dovolj prostora za njeno rast.
Pri manjših grmovnicah je koreninska gruda že večja kot pri trajnicah, zato mora biti sadilna jama temu primerna. Sadilna jama mora biti velika vsaj kot globina koreninske grude. Na obstoječ teren damo prav tako kakovostno zemljo z dodanim gnojilom. Preden postavimo sadiko v jamo, je pomembno, da odstranimo ¼ korenin na vrhu, s čimer pospešimo razvoj novih, svežih korenin. Ko je sadika postavljena v zemljo, jo je treba dobro zaliti. Če jo sadimo v spomladanskih mesecih, ko so večeri še hladnejši, je pomembno, da ponoči uporabimo kopreno.
Pri sajenju drevesa je postopek zelo podoben. Večji sadiki je za ravno rast treba postaviti oporo. Opora je lahko lesen ali plastičen količek, ki je vsaj 150 cm nad zemljo. Oporo na rastlino privežemo z mehko, gibljivo vrvico, pri čemer moramo paziti, da ni preveč na tesno privezana.
Vse tri tipe rastlin lahko na atrijskem vrtu sadimo tudi v lonce, saj jih tako lahko večkrat prestavimo na drugo mesto in nimamo težav s plevelom ali prezimovanjem. Pri rastlinah v posodah moramo biti samo pozorni na zadostno velikost posode, in da jo večamo z rastjo rastline. Potrebno je tudi pogostejše zalivanje.
Atrijski vrt je lahko majhna zasebna oaza sredi mesta. Lahko je prava dnevna soba na prostem, ki v spomladanskih in jesenskih mesecih potrebuje malo več čiščenja. V poletnih mesecih pa je prijeten za druženja, saj nam daje intimnost v majhnem prostoru.
Članek je napisala univ.dipl.inž. krajinske arhitekture Tine Jemec, ki obožuje naravo, oblikovanje narave in reševanje problemov, ki se pojavijo v njej. Njeni nasveti na temo urejanja okolice doma bodo v pomladnih mesecih stalnica SAMove Baze znanja.
