Jesensko vrtnarjenje

Ste vedeli, da je jesen najboljši čas za vrtnarjenje? Ne glede na to ali imate zelenjavni vrt, cvetlični vrt, angleški vrt v katerem prevladujejo drevesa, nasad sadnjega drevja ali zgolj zelenico... zdaj je pravi čas, da z malo truda za vaš vrt naredite veliko. Za piko na i pa so lepi jesenski dnevi kot nalašč za udejstvovanje na vrtu.

Na prvi pogled se zdi, da je glavni letni čas za vrtnarjenje pomlad, a to še zdaleč ni res. Jesen je čas, ko je na vrtu mogoče postoriti celo vrsto koristnih del, marsikatero izmed njih je pravzaprav bolje narediti jeseni kot pomladi. Zakaj? Zemlja je ogreta od poletja, temperature pa so znosnejše, tla so tako ravno prav topla za sajenje, obenem pa ni nevarnosti, da poletna vročina in suša zavirali ukoreninjenje in rast. Jesenski dež nam olajša delo, saj nam ni treba nenehno zalivati na novo posajenih sadik. Tudi odpadlo listje koristi zemlji, saj ji pomaga zadrževati vlago, obenem pa ji daje koristne hranilne snovi ter s tem povečuje njeno rodovitnost. Za piko na i pa je jeseni na vrtu manj škodljivcev in manj možnosti za nastanek bolezni rastlin.

Kaj jeseni lahko počnemo na vrtu?

Sadimo čebulnice
Sadimo vrtnice
Sadimo drevesa in grmičevje
Sadimo zimsko zelenjavo
Sadimo ribez in drugo jagodičevje
Obnovimo zelenico
Pripravimo vrt na zimo

OKRASNE ČEBULICE

Da nas že zgodaj spomladi lahko na vrtu razveselijo zvončki, žafrani, tulipani in drugo živopisno cvetje, moramo jeseni posaditi čebulnice. Odločite se lahko za take, ki cvetijo zgodaj spomladi, poleti in tudi take, ki bodo cvetele naslednjo jesen. Posadite jih lahko na vrt ali pa v cvetlične lonce. Čebulnice so zelo hvaležne in ne zahtevne za sajenje, seveda pa je dobro slediti naslednjim smernicam:

Luknja za zasaditev naj bo globoka približno za velikost 3 čebulic.
Čebulice sadite v skupinah, a med njimi mora biti dovolj razmaka (za cca. 2-3 čebulice).
Poganjki morajo biti obrnjeni navzgor.
Ko čebulice prekrijete z zemljo pazite, da zemlje ne teptate.

Kaj vse lahko posadite? Najprej se velja vprašati, ali bi radi, da rože zacvetijo spomladi, poleti ali jeseni.

Spomladi cvetoče čebulice: hijacinte, narcise, perunike, okrasni luk, žafrani, tulipani…
Poleti cvetoče čebulice: lilije, ranunkule, gladiole, perunike, kane, begonije…
Jeseni cvetoče čebulice: ciklame, jesenski podlesek…

SAJENJE VRTNIC

Kot za večino rastlin je tudi za vrtnice optimalen čas za sajenje jesen (čeprav jih načeloma lahko sadimo čez celo leto, upoštevajoč določene smernice).
Pri sajenju vrtnic pa moramo upoštevati naslednje napotke:

Če kupimo sadike z golimi koreninami jih čim prej posadimo.
Pred zasaditvijo pregledamo korenine, tako pri sadikah z golimi koreninami kot pri sadikah v loncu. Če so kakšne korenine poškodovane jih odstranimo ter predolge skrajšamo.
Globina jame za zasaditev:
- Za sadike z golimi koreninami izklopljemo jamo globoko 40 cm in široko 60 cm.
- Za sadike v loncu izkopljemo jamo globoko in široko cca. 40 x 40 cm.
Razdalja med posameznimi sadikami zavisi od vrste vrnice:
- Med sadikami grmičaste vrtnice mora biti razdalja cca. 45 - 60 cm
- Med sadikami vrtnice vzpenjalke naj bo razmak cca. 45 cm
- Za živo mejo iz visokih vrtnic naj bo razdalja med sadikami 1m
Pred sajenjem je v jamo koristno dodati humus in šoto.
Ko sadimo mora biti cepljeno mesto sadike cca. 3 cm pod nivojem tal.
Ko sadiko zasuvamo z zemljo, moramo zemljo okoli korenine dobro poteptati.
Prvo leto gnojenje vrtnice ni priporočljivo, saj bo rastlina bolje razvila svoj koreninski sistem, če si bo hranilne snovi poiskala sama.
Ko sadiko posadimo jo dobro zalijemo.
Pri jesenskem sajenju je priporočljivo ob steblu vrtnice nasuti nekaj več zemlje, da jo bo ta varovala v hladnih dneh in nočeh, ki prihajajo.
Pred zimo je dobro vrtnice zavarovati še s smrečjem, lubjem ali listjem.

SAJENJE DREVES IN GRMIČEVJA

Tako kot pri vrtnicah tudi pri grmičevju lahko sadimo sadike z golimi koreninami ali take v loncu. Sadike z golimi koreninami moramo posaditi čim prej po nakupu. Pri sadikah v loncu pa moramo biti pozorni na stanje korenin, če so namreč le ti izsušene jih je treba nekaj ur pred sajenjem namočiti v vodo. Globina in širina izkopane jame je odvisna od velikosti sadike, načeloma pa velja pravilo, da naj bo globina jame enaka višini koreninske bale (da koreninski vrat sadike, po sajenju ni zasut). Širina jame, pa naj bo dovolj široka, da ob sajenju dodamo dovolj kvalitetne in hranljive zemlje. Kot prvi vrtnicah tudi pri grmičevju velja, da je prvo leto bolje, da rastlina sama poskrbi za to, da pride do zadostne količine hranil in tako bolje razvije svoj koreninski sistem. Drugo leto, pa grmičevje že lahko gnojimo.
Sajenje dreves sledi istemu principu, le da se je dobro, da ob zasaditvi drevesa dodamo še oporo, debel lesen kol, ki ga zapičimo v zemljo. Kol naj bo drevesu v oporo približno dve ali tri leta, torej tako dolgo, da se sadika dobro ukorenini.

ZIMSKA ZELENJAVA

Tudi zelenjavni vrt bo lahko še več vir domače zelenjave. Jeseni je čas za setev jesenskega motovilca, špinače, blitve, rukole, redkvice, česna, vrtne kreše, endivje in radiča. Za to je najboljši čas v septembru. Oktobra pride čas, da zelenjavni vrt ustrezno zaščitimo pred mrazom. Za to so idealni tuneli, ki ustvarijo toplo gredo.

JAGODIČEVJE

Jesen je najboljši čas za sajenje robid, aronije, malin, ameriških brusnic, sibirskih borovnic in drugega jagodičevja, saj se čez zimo sadike bolje ukoreninijo in imajo tako boljše pogoje za rast spomlad in poleti.
Pri sajenju jagodičevja se je najprej dobro prepričati, da imate za gojenje le teh prave pogoje. Jagodičevje se sadi na sončno lego, saj za rast potrebujejo dovolj svetlobe. Zemlja mora biti lahka, prepustna in rahlo kisla. Če vaša zemlja ne zagotavlja tovrstnih pogojev so idealne za sajenje jagodičevja tudi visoke grede.

Napotki za sajenje:

Jagodičevje običajno sadimo v vrste.
Zemljo moramo pred zasaditvijo dobro prepleti in odstraniti ves plevel.
Ker imajo jagodičevje zelo radi voluharji, je priporočljivo, da ob sajenju namestite še mreže za voluharje, kar jim bo onemogočilo, da bi sploh prišli do korenine.
Pred zasaditvijo je dobro za par ur sadiko namočiti v vodi.
Sadike sadimo približno 5 centimetrov globje, kot so bile v lončku.
Ko sadiko posadimo jo obrežemo, saj s tem pomagamo rastlini, da bo spomladi bolje pognala.

Ko sadimo jagodičevje je koristno dodati tudi hranila v obliki gnojil. Za jagodičevje so na voljo specialna gnojila, prav posebnega gnojila pa se poslužite pri gojenju borovnic, saj le te zahtevajo posebne pogoje. Prav tako sajenje borovnic zahteva nekaj več predpriprav, saj borovnice za rast potrebujejo kisla tla, kar pomeni, da morate v zemljo zamešati obilno količino kisle šote ali pa borovnice posaditi kar v koritih s primerno kislo zemljo. Ker pa borovnice ne prenesejo suše jih ne pozabite zalivat, če je treba tudi v zimskem času.

OBNOVA ZELENICE

Jeseni je zelenica in zemlja pod njo že precej utrujena od večmesečne rasti in poletne vročine. Če želimo, da bo spomladi trata spet močna, bujna in zdrava, ji je v jesenskih mesecih priporočljivo nameniti nekaj več pozornosti.

Kaj moramo storiti?

Pokosite

S krajšimi dnevi in hladnejšimi temperaturami se rast trave upočasni, zato tudi košnja ni več tako pogosta. Zelo važno pa je, da pred zimo oz. prvo zmrzaljo opravite zadnjo košnjo (čim kasneje tem bolj). Pri zadnji košnji pazite, da ne kosite prenizko (ne nižje od 5 cm). Po prvi zmrzali pa ne kosimo več.

Prezračite

Ker sploh v toplejših mesecih leta po travi veliko hodimo, zbijemo travnato površino in zemljo pod njo, zato jo je dobro prezračiti in tako omogočiti večji pretok zraka do korenin. Za zračenje lahko uporabimo vile s katerimi zbadamo zemljo, zračimo lahko z močnimi grabljami ali pa s prav temu namenjenemu prezračevalniku. Da voda in zrak še bolje krožita po zemlji, lahko v nastale luknje posipate kremenov pesek v granulaciji med 0,25 in 2mm.

Pognojite

Jesensko gnojenje ni nujno, je pa koristno, saj s pomočjo gnojil trava bolje prezimi, kar ji da spomladi boljši zagon za rast. Ključnega pomena pri jesenskem gnojenju pa je, da uporabimo pravo gnojilo. Nikakor namreč ne smemo uporabiti gnojil, ki so primerna za spomaldansko ali poletno gnojenje. Jeseni zelenica potrebuje druge snovi kot v rastnih mesecih; potrebuje predvsem železo in druge mikroelemente, ki trati dvigujejo odpornost proti boleznim.

Več koristnih napotkov o celoletni negi zelenice pa preberite tukaj >> Popolna zelenica

PRIPRAVA VRTA NA ZIMO

Preden se zemlja povsem umiri in pade prvi sneg pa je treba vrt na to ustrezno pripraviti. Kako vrt pripravimo na zimo?

Na drevesih odstranimo odmrle veje.
Porežite trajnice.
Pograbite odpadlo listje (lahko ga uporabite tudi za zaščito trajnic, kot zastirka).
Mlade rastline zavarujte pred zmrzaljo s smrečjem ali zastirko iz lubja, listja ali slame.
Rastline v koritih prav tako zaščitimo pred mrazom z zastirko, rastni del pa ovijemo v zaščitno tkanino (agro-flis).
Ne pozabite odstraniti vode iz namakalnega sistema in zapreti vode.