NAREDI SAM DELAVNICE
Ni lepšega občutka, kot se v poletnih jutrih bos sprehoditi po vrtu in mimogrede utrgati sveže plodove malin ali robid. Sadeži odličnega okusa, polni vitaminov, mineralov, antioksidantov in drugih bioaktivnih snovi, ki godijo telesu, imajo eno slabo lastnost. Ne moremo jih dolgo skladiščiti, v hladilniku ostanejo sveži le par dni. Tudi zaradi tega je cena v trgovinah visoka. Zakaj potem ne bi nekaj sadik posadili na vrtu ob hiši?
Tako malo prostora potrebujejo, le kakšnih 40 cm širine in tako preprosto jih je gojiti. S pravilnim izborom sort si zagotovimo pridelek malin od junija pa do prve slane. In tudi tisti, ki nimajo vrta, sedaj lahko posežejo po lončnih sortah malin in robid, ki dajejo presenetljivo velike pridelke.
Okusni, zdravi plodovi se po pobiranju žal ne obdržijo dolgo.
Pestrost sort
Maline razdelimo v dve veliki skupini, na enkrat rodne in dvakrat rodne. Enkrat rodne so lahko zgodnje, ki rodijo od konca junija in julija, in pozne, ki rodijo julija in avgusta. Dvakrat rodne maline rodijo na lansko letnih poganjkih junija, na letošnjih poganjkih pa avgusta in septembra, nekatere sorte vse do prve slane.
Znotraj teh dveh skupin obstaja ogromno sort, ki se med seboj razlikujejo po velikosti in aromatičnosti plodov, pridelku, in tudi po barvi plodov. Večina jih je še vedno takih z rdečimi plodovi različnih odtenkov, zadnja leta pa so na trgu maline z rumenimi, vijoličastimi in črnimi plodovi. Kar nekaj sort se ponaša tudi s poganjki brez bodic.
Če izbiramo sorte premišljeno, lahko pridelek pobiramo od junija pa do prve slane.
Med robidami med sortami ni velikih razlik, najbolj smo veseli sort brez trnov.
Maline in robide za sajenje v lonce
Novih, tako rekoč pritlikavih grmičasto rastočih sort malin in robid se veselijo vsi, ki nimajo vrta, imajo pa balkon ali teraso. Zaradi nizke goste kompaktne rasti rastline ne potrebujejo opore. V višino in širino zrastejo 50 cm ali malo več. Sorte lončnih malin so ´Summer Lovers´, dvakrat rodna ´Ruby Beauty´, ki zraste do enega metra, in malo nižji le do 45 cm visoki ´Yummy´in ´Little Sweet Sister´, ki imata poganjke brez trnov.
Lončne robide so ´Purple Opal´, ki zraste 0,7 m, ´Coolaris Patio Black´ visoka 0,7 do 1 m in viseča ´Black Cascade´, katerih poganjki se prevešajo.
Za vrt na balkonu so odlične lončne sorte malin.
Križanci maline in robide
Poznamo kar nekaj križancev maline in robide. Najbolj znan je tayberry. Plodovi so velikosti robide, barva pa je rdeča, kot pri malini. V primerjavi z malinami in robidami je bolj odporen na sušo in mraz. Poganjki so močno trnasti, razen pri nekaterih sortah. Njemu podobni križanci so še youngberry, longaberry in boysenberry.
Sorodniki maline
Japonska malina
Japonska malina, katero poznamo tudi pod imenoma rdečeščetinava robida ali japonska vinska malina, je zelo podobna malini. Do 150 cm visoki poganjki potrebujejo oporo. Konec maja, v začetku junija zacvetijo šopasta socvetja, oranžno rdeče sijoče približno 1 cm velike plodove z okusom po malini pa pobiramo od konca julija do konca septembra.
Arktična malina
Arktična malina v višino doseže le do 30 cm, in se razrašča pokrovno. Ker so tudi njeni rožnati cvetovi na pogled zelo privlačni, jo vse pogosteje sadijo kot okrasno pokrovno rastlino na brežine in okrasne grede. Plodovi zorijo od avgusta in vse do sredine septembra. Zaradi svojega izvora je zelo odporna na nizke temperature.
Jagodna malina
Jagodna malina, imenovana tudi yamlina, oblikuje kompakten do 60 cm visok grmiček. Konec junija, v začetku julija se okiti z belimi velikimi cvetovi. Ti merijo v premeru tudi do 4 cm. Debeli svetlo rdeči plodovi, ki po okusi malce spominjajo na murve, zorijo konec julija in v začetku avgusta.
Jagodna malina je sorodnica malin, pritlikava rastlina z velikimi okusnimi plodovi.
Sajenje na vrtu
Prostor za maline in robide je lahko kar ob meji ali ob steni. Preden bomo sadili, pripravimo tla. Izkopljemo 45 cm širok in 25 cm globok jarek. Na vsak tekoči meter dodamo vedro komposta ali dobro uležanega hlevskega gnoja. Gnojilo razporedimo po dnu jarka ter jarek zasujemo s prej izkopano prstjo. Na zelo težkih ilovnatih tleh oblikujemo 20 cm visok greben, da bo odvečna voda odtekala.
Pred sajenjem postavimo oporo iz stebrov in žic. Na dva končna kola višine 2,5 m zabijemo dve prečni letvi, ki služita za napenjanje žice. Prvo prečno letev zabijemo na višini 70 cm, drugo na višini 120 do 150 cm od tal. Na vsako stran prečne letve napnemo pocinkano žico.
Če je dolžina nasada dolga, kole ponovimo na vsakih 6 metrov.
Robidam in malinam lahko naredimo tudi takšno oporo.
Ob sajenju odgrnemo zemljo za toliko, da sadiko brez težav posadimo 5 cm globlje, kot je rasla prej. Korenine enakomerno razprostremo, zasujemo z zemljo, dobro zalijemo in tla utrdimo s teptanjem. Po sajenju sadike skrajšamo na 30 cm.
Sadike malinjakov sadimo na vsakih 45 cm, robidnice pa na 2,5 m.
Robide se močno razraščajo, zato jih sadimo dovolj narazen.
Sajenje v lonce
Za lončne sorte malin in robid izberemo lonce premera vsaj 30 cm. Kvalitetnemu substratu primešamo nekaj organskega gnojila. Rastline je potrebno med rastjo dognojevati s tekočimi gnojili in čez dve leti tudi presaditi.
Naročite v spletni trgovini
