NAREDI SAM DELAVNICE
Strešna konstrukcija
Nosilna konstrukcija streh je, ko gre za individualno gradnjo, največkrat lesena. Lesene konstrukcije predstavljajo zaradi svoje elastičnosti najboljše razmerje med težo in trdnostjo, niso električno prevodne, so dober dušilec zvoka, regulator vlage in izolator. Za poslovne objekte pa se velikokrat uporablja betonska ali jeklena strešna konstrukcija.
Deli strešne konstrukcije – lege, špirovci, škarje in sleme – so med seboj povezani s tesarskimi spoji, njihova teža pa se največkrat prenaša na zunanje nosilne zidove ali pa na betonsko stropno konstrukcijo.
Glede na strešno konstrukcijo ločimo različne oblike streh:
- enokapne strehe - strehe z eno strešino, voda odteka v eno smer,
- dvokapne strehe - strehe z dvema strešinama, voda odteka v dve smeri,
- šotoraste strehe – strehe s štirimi strešinami in kvadratnim tlorisom, brez slemena, saj se vsi štirje grebeni stikajo v eni točki,
- štirikapne strehe – strehe s štirimi strešinami in pravokotnim tlorisom, sleme je vzporedno daljši zunanji steni,
- križne strehe - strehe nad kvadratnim tlorisom z dvema pravokotnima slemenoma v isti višini,
- mansardne strehe – strehe z lomljenima strešinama z različnima naklonoma,
- ravne strehe - strehe brez ali z minimalnim naklonom, ki se pogosto uporabljajo kot terase, balkoni ali zelene strehe.
Sekundarna strešna kritina
Na strešno konstrukcijo, natančneje na špirovce ali škarnike sodi t.i. sekundarna kritina. Ta nudi dodatno toplotno izolacijo in ščiti pred vlago in vetrom ter pred vdorom hladnega in toplega zraka. Sekundarna kritina mora biti paroprepustna, da lahko vso vlago, ki se nabere v ostrešju spusti ven. Največkrat se kot sekundarna kritina uporablja t.i. paroprepustna folija. Alternativa paroprepustni foliji so lesene deske, ki se pritrdijo na škarnike, čez njih pa se prekrije paroprepustna folija. Najnovejša in nadvse učinkovita sekundarna kritina pa so lesno vlaknene plošče, znane kot Agepan plošče, ki se na škarnike polagajo druga ob drugo po sistemu utor in pero, čez pa ne potrebujejo dodatne paroprepustne folije.
Zračni kanal
Med sekundarno in končno kritino je potrebno narediti zračni kanal, ki omogoča kroženje zraka in zagotavlja, da se vlaga ne ujame pod kritino, marveč se odvaja skozi zračnike. Zračni kanal ustvarijo letve, ki so čez sekundarno kritino pritrjene na škarnike.
Strešna kritina
Na letve na koncu položimo še strešno kritino, ki tako varuje kot krasi naš dom. Pri izbiri strešne kritine je potrebno upoštevati več dejavnikov. Upoštevati je treba okolje v katerem je stavba, tako zaradi kulturne zgodovine, kot zaradi geografskih dejavnikov, ki narekujejo naklon strehe. In prav naklon strehe je velikokrat tisti, ki odigra glavno vlogo pri izbiri strešne kritine. Tako so v krajih z manj padavinami strehe običajno položnejše, v krajih z več padavinami in več snega pa bolj strme. Zagotovo ste že opazili, da imajo strehe na primorskem precej manjši naklon od tistih, ki jih vidite v bolj hribovitih krajih, medtem ko so za področje gorenjske značilne alpske hiše z izjemno strmimi strehami s katerih lahko sneg hitreje spolzi.
